Jutranja Kronika

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je prispel v Washington, kjer se bo danes srečal z ameriškem kolegom Donaldom Trumpom. Ta je pred pogovori poudaril, da Zelenski lahko konča vojno z Rusijo, če to želi. Ameriški zunanji minister Marco Rubio je medtem sporočil, da so na petkovih pogovorih med Trumpom in Putinom dosegli napredek pri iskanju soglasja, a da je razhajanj veliko. Da bi dosegli mirovni sporazum, mora biti Ukrajina vključena v pogovore, je še dejal. Drugi poudarki oddaje: - Bruselj ob ameriških carinah in azijski konkurenci napoveduje zaščitne ukrepe za jeklarsko industrijo. - Poenostavljeni postopki usmerjanja otrok s posebnimi potrebami. Stroka za celovitejšo prenovo zakonodaje. - Ptuj znova središče pesniškega dogajanja. Začenja se festival Dnevi poezije in vina.

Voditelji Nemčije, Francije in Velike Britanije bodo popoldne gostili video konferenco zaveznic Ukrajine v sklopu tako imenovane koalicije voljnih. V ospredju bo po pričakovanjih razprava o varnostnih jamstvih za Ukrajino v primeru mirovnega dogovora z Rusijo. Nemški kancler Friedrich Merz meni, da je ameriška pripravljenost sodelovati v takšnih zagotovilih dobra novica, saj tako Evropa ne bo sama v tem. Poudaril je, da moramo Evropejci opraviti svoj del. V oddaji tudi o tem: - Ob vnovičnem nasilju na srbskih protestih sinoči najhuje v Valjevu - Od Združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom mineva 106 let - Nov poraz članske košarkarske reprezentance, tista do 16 let se kiti z evropskim bronom

Konstruktivno in produktivno. S tema besedama sta ruski in ameriški predsednik označila srečanje na Aljaski. Vladimir Putin je izrazil upanje, da je pomenilo uvod v končanje konflikta v Ukrajini. Donald Trump je dejal, da bo z vsebino seznanil ukrajinskega kolega Volodimirja Zelenskega in zvezo Nato. Sporazumela sva se o veliko točkah, a med njimi ni najpomembnejše, je dejal Trump. Po njegovih besedah imata sicer dobre možnosti, da jima uspe tudi pri tem. Še nekaj drugih poudarkov oddaje: - Vse manj zanimanja za postavitev malih sončnih elektrarn - Ob povečevanju števila nesreč v gorah policisti in reševalci pozivajo k previdnosti - Košarkarji do 16 let za evropski bron, člani izgubili tudi na tretji prijateljski tekmi

Na Aljaski bo danes potekalo prvo osebno srečanje ameriškega in ruskega predsednika po začetku ruske invazije na Ukrajino. Ta bo tudi osrednja tema pogovorov, pri čemer Donald Trump pričakuje, da bo Vladimir Putin pristal na končanje vojne, sicer Rusiji grozi z zaostritvijo sankcij. Kremelj Trumpova prizadevanja za mir pozdravlja, podpisov kakršnih koli dogovorov pa ne pričakuje. Že po nekaj minutah bo jasno, ali bo sestanek uspešen, napoveduje Trump. Če bo, bo to dober obet za mir in novo srečanje, na katerem si želi tudi prisotnosti ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Drugi poudarki oddaje: Za Srbijo še ena noč nasilnih protestov. Donacij iz naslova dohodnine v lanskem letu za skoraj 17,4 milijona evrov. Ob prazniku Marijinega vnebovzetja številna romanja, na cestah pričakovati gnečo.

Ameriški predsednik Donald Trump je po včerajšnjih pogovorih z evropskimi voditelji in predstavniki Nata opozoril, da Rusiji grozijo hude posledice, če se predsednik Vladimir Putin po njunem jutrišnjem srečanju na Aljaski ne bo strinjal s končanjem vojne v Ukrajini. Omenil je tudi možnost tristranskega sestanka: Če bo prvi sestanek uspešen, bo hitro sledilo srečanje med Putinom in ukrajinskim predsednikom Zelenskim. Če bosta želela, bom prisoten tudi jaz, je dejal Trump. Še nekaj drugih poudarkov oddaje: - Srbijo zajel nov val protivladnih protestov, ponekod spopadi s policijo, več aretiranih - V gospodarstvu in politiki po slabem prvem četrtletju, v drugem pričakujejo gospodarsko rast - Evropski nogometni superpokal osvojili nogometaši PSG-ja

Evropski predstavniki bodo danes ameriškega predsednika Donalda Trumpa pred petkovim srečanjem z njegovim ruskim kolegom Vladimirjem Putinom skušali prepričati, naj pri dogovarjanju upošteva interese Ukrajine in Evrope. Predstavnica Bele hiše za odnose z javnostmi Karoline Lewitt je pred vrhom na Aljaski povedala, da bo Trump prisluhnil stališčem samo ene strani, ki je vpletena v vojno. Po njenih besedah bo to pripomoglo k boljšemu razumevanju in s tem iskanju načinov za končanje vojne. V oddaji tudi: - Izraelski premier prepričan, da sporazum s Hamasom ni več mogoč - Delovni inšpektorji začeli nadzore dela na prostem ob visokih temperaturah - Ponoči je bil na nebu viden vrhunec meteorskega roja perzeidov.

Zunanji ministri članic Evropske unije so včeraj prek videopovezave med drugim govorili o ameriških prizadevanjih za končanje vojne v Ukrajini. Sočasno je ameriški predsednik Donald Trump v Beli hiši predstavil načrt predvidenega petkovega srečanja z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom. Drugi poudarki: - Peking in Washington za 90 dni podaljšala trgovinsko premirje. - Dan mladih: za svet nujni pri podnebnem boju, za Slovenijo v prostovoljstvu. - Tako po Evropi kot pri nas bo še naprej sončno in vse bolj vroče.

Evropska zunanjepolitična predstavnica Kaja Kallas je za danes sklicala izredno videokonferenco zunanjih ministrov Unije o prihodnosti Ukrajine. Pred srečanjem ameriškega in ruskega predsednika Donalda Trumpa in Vladimirja Putina na Aljaski, napovedanim za petek, so konec tedna, kot rečeno, tako evropski voditelji kot ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski opozorili, da o prihodnosti Ukrajine ni mogoče odločati brez te države ter da mora biti mir pravičen in trajen. V oddaji tudi o tem: - Med ubitimi v izraelskih napadih v Gazi znova novinarji - Približno tisoč ljudem z oviranostmi, ki živijo v stanovanjskih skupnostih, še vedno grozijo izselitve - Slovenski košarkarji znova izgubili proti svetovnim prvakom, a popravili vtis

Po potrditvi srečanja predsednikov Združenih držav Amerike in Rusije se vrstijo sestanki in pogovori predvsem evropskih držav. Te po eni strani vztrajajo pri ozemeljski celovitosti Ukrajine, po drugi pa so njihovi uradniki predlagali svoj predlog mirovnega sporazuma med Rusijo in Ukrajino, ki vključuje izmenjavo ozemelj. Drugi poudarki oddaje: Izrael zavrača kritike na načrt o zasedbi mesta Gaza, ki da ne bodo zamajale njihove odločnosti. Ob dobrih turističnih sezonah si lokalno prebivalstvo želi manj turistov in več gostov. Na Pohorju s pridelavo in gojenjem razveseljujejo z gurmanskimi gobami.

Po tridesetih letih in trinajstih novelah starega zakona danes začenja veljati nov zakon o visokem šolstvu. Glavni novosti sta nov način financiranja visokega šolstva in daljše obdobje sklepanja pogodb o financiranju. Rektorska konferenca je zadovoljna, Skupnost samostojnih visokošolskih zavodov ni. Drugi poudarki oddaje: Kritikam izraelskega načrta za zasedbo mesta Gaza sledil sklic Varnostnega sveta. Znana čas in kraj srečanja ameriškega in ruskega predsednika. Slovenski košarkarji niz pripravljalnih tekem začeli s porazom.

Izrael še stopnjuje vojno v Gazi. Varnostni kabinet je ponoči odobril predlog premierja Benjamina Netanjahuja za zasedbo mesta Gaza. Načrt ne vključuje okupacije celotne enklave, o čemer je predhodno govoril Netanjahu. Ta sicer zatrjuje, da Izrael ne želi prevzeti Gaze. Gaze ne želimo obdržati, imeti želimo varnostni obroč. Ne želimo ji vladati, ampak jo predati arabskim silam, ki bi ustrezno upravljale z njo, je dejal Netanjahu. Drugi poudarki oddaje: - V veljavi evropski akt o svobodi medijev. Slovenski novinarji opozarjajo na nujnost sprejetja novega zakona o medijih - Prvi sestanek avstrijske komisije o raciji pri Peršmanu, Slovenija pričakuje konkretne ugotovitve - Nogometaši Celja na pragu napredovanja v konferenčni ligi, Olimpija remizirala z albansko Egantio.

Izraelska vojska si je podredila že tri četrtine opustošene Gaze. Kljub temu naj bi izraelski varnostni kabinet danes odločal o načrtu za popolno okupacijo palestinske enklave. To - uradno zaradi talcev, ki jih še zadržuje Hamas - zahteva premier Benjamin Netanjahu, kljub diplomatskim pritiskom in protestom - tudi v Tel Avivu. Ena od protestnic je povedala, da so proti okupaciji Gaze, kjer že 22 mesecev vlada uničevanje, izganjanje in stradanje. Ob protestih v podporo prebivalcem Gaze, ki so bili včeraj v Ljubljani, zunanje ministrstvo odgovanja, da krepi pritisk na Izrael in zagotavlja dodatno pomoč enklavi. Drugi poudarki oddaje: - Ameriške oblasti uveljavile novo lestvico uvoznih carin - Trump si želi srečanja s Putinom in Zelenskim - V skladiščih humanitarnih organizacij premalo pomoči za družine

Izraelski varnostni kabinet je razpravljal o zahtevi premierja Benjamina Netanjahuja za zasedbo celotnega območja Gaze. Po sestanku je Netanjahu za jutri sklical sejo vlade o tem. Pomisleke v zvezi z okupacijo celotne enklave imajo tako predstavniki vojske in izraelske varnostne agencije. Netanjahu pa je kot kaže neomajen - ne glede na vse večje pritiske iz tujine, pa tudi domačega javnega mnenja. V oddaji tudi: - 80 let od eksplozije atomske bombe nad Hirošimo svetovne sile še vedno rožljajo z jedrskim orožjem - Ponovljen razpis za spodbujanje naložb v premogovniških regijah predvidoma septembra - Na filmskem festivalu v Locarnu svetovna premiera slovenskega celovečerca Fantasy

Po skoraj 22-ih mesecih vojne v Gazi naj bi Izrael, kljub mednarodnemu pritisku po končanju spopadov s Hamasom, vojaško ofenzivo - do zdaj usmerjeno na določena območja - razširil na celotno ozemlje enklave. Tako poročajo izraelski mediji, češ da gre za odločitev izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja, ki naj bi jo izraelski varnostni kabinet danes zagotovo potrdil. Druge teme: - Nizozemska kot prva v novem Natovem mehanizmu za nakup orožja za Ukrajino. - Hrvati zaznamujejo trideseto obletnico operacije Nevihta. - Pristojni brez jasnih odgovorov, kaj je krivo za letošnje precejšnje povečanje števila smrti na slovenskih cestah.

Danes minevata dve leti od najhujših poplav v zgodovini Slovenije. V tem obdobju je bilo narejenega že veliko, a uničene ceste, porušeni domovi in zahtevna obnova še vedno zaznamujejo življenja številnih prebivalcev. Porušenih je bilo skoraj 40 domov, za približno 10 še ni dokončne odločitve, pravi vodja vladne službe za obnovo po poplavah Boštjan Šefic. Ostali poudarki oddaje: Netanjahu zaprosil Rdeči križ za pomoč izraelskim talcem v Gazi. Hamas odgovarja: le, če bo dostop do humanitarne pomoči na vseh območjih. Po Trumpovi napovedi o premiku ameriških jedrskih podmornici bližje Rusiji Moskva in Peking s skupnimi vojaškimi vajami pred Vladivostokom. Začetek ene od najzahtevnejših obnov železniškega omrežja v zadnjem obdobju med Verdom in Logatcem, vredne več kot 40 milijonov evrov.

V mednarodni javnosti se vrstijo opozorila o katastrofalnih razmerah v Gazi. Tam se povečuje število umrlih zaradi lakote, dobave pomoči ni dovolj. Izrael se sooča s pozivi, naj omogoči prost pretok nujnih potrebščin po kopnem. Po ocenah bi moralo v Gazo za zadostitev potreb pomoč dnevno prepeljati več sto tovornjakov. Druge teme: - Ukrajinski droni zanetili požar v ruskem skladišču nafte, Kijev vnovič tarča ruskega napada. - Kitajska uvaja ukrepe za zvišanje rodnosti. - Ponekod po državi so včeraj divjala neurja z debelejšo točo.

Za Palestince v Gazi je poleg izraelskih napadov smrtonosna tudi lakota. Človekoljubne pomoči, ki prihaja v enklavo, ni dovolj, opozarjajo humanitarci. Zaradi akutne podhranjenosti je ogroženih več kot 320 tisoč otrok, navaja predstavnik Unicefa Ted Chaiban in dodaja, da otroci ne bi smeli umirati med tem, ko čakajo v vrsti pred prehranskim centrom ali zbirajo vodo. Druge teme: - Trump ukazal premik dveh jedrskih podmornic. - Protest v Celovcu zaradi racije avstrijske policije pri Peršmanu. - Boj proti diskriminaciji v ospredju dneva spomina na genocid nad Romi in Sinti.

Danes začenjajo veljati nove ameriške carine. Proti Kanadi je ameriški predsednik Donald Trump uvedel od 25- do 35-odstotne carine, proti Braziliji 50-odstotne. Za uvoz iz Kitajske, Japonske, Izraela, Velike Britanije in Evropske unije naj bi bile 15-odstotne. Pogajalci povezave in Združenih držav sicer po navedbah Bruslja še usklajujejo skupno izjavo, ki bo nadgradila trgovinski dogovor. V oddaji tudi: - Povečevanje mednarodnega pritiska na Izrael; Slovenija kot prva v Evropi uvedla orožarski embargo - Ogorčenost zaradi racije na protifašističnem taboru včeraj izrazili na Dunaju, danes protest v Celovcu - Prometni zastoji pri nas tudi zunaj sezone povzročajo veliko gospodarsko škodo.

Upokojenci bodo danes prvič dobili nižje pokojnine zaradi prispevka za dolgotrajno oskrbo. Tega so namreč od začetka julija dolžni plačevati vsi zaposleni, delodajalci in tudi upokojenci. Glede vsega je odprtih še veliko vprašanj, v praksi sistem še ne deluje. Nekaj drugih poudarkov: - Na Dunaju danes protestni shod zaradi nedeljske racije na protifašističnem shodu na avstrijskem Koroškem - Tudi Kanada med državami, ki napovedujejo priznanje Palestine - Radijska nagrada lastovka kratki zgodbi z naslovom Ena Marija, dve Mariji, nobene Marije

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.