Liki

Ela Zdešar je neverjetna 20-letnica: prostovoljka, popotnica, fotografinja, umetnica in okoljevarstvenica. S fotografijami želi ljudi ozaveščati o skrbi za naravo, njeni lepoti in divjosti.Ela Zdešar je neverjetna 20-letnica: prostovoljka, popotnica, fotografinja, umetnica in okoljevarstvenica. S fotografijami želi ljudi ozaveščati o skrbi za naravo, njeni lepoti in divjostiEla Zdešar se je pri osemnajstih letih sama odpravila na svoje prvo potovanje, odtlej načrtuje, kam in kdaj bo spet šla v tujino. Ne privlačijo je urbana središča, temveč narava in njena divjost. Na potovanju po Norveškem je v hostlu spoznala kapitana ladje in njeni načrti, da bo pet tednov le hodila, so se hitro spremenili. Pridružila se je okoljevarstveni organizaciji, kamor se je lani vrnila za tri mesece, in s prostovoljci čistila obale Norveške. "Nikoli si nisem mislila, da bom uživala, ob tem ko delam nekaj za nekoga drugega. Fizično je zelo naporno, vreče smeti, ki jih nosiš, imajo tudi po 40 kilogramov, seveda pa moraš nesti dve, s

Maks Šuc je 25-letni inženir strojništva in učitelj praktičnega pouka, ki se je po ogledu videoposnetkov kovanja odločil, da poskusi tudi sam. Danes izdeluje obeske, dekorativne izdelke, orodje in nože.Maks Šuc je 25-leten inženir strojništva in učitelj praktičnega pouka, ki se je po ogledu videoposnetkov kovanja odločil, da poskusi tudi sam. Danes izdeluje obeske, dekorativne izdelke, orodje in nožeMaks Šuc je pred leti na spletu odkril posnetek kovanja, a se ni ustavil le pri ogledu. "Po toliko pogledanih vsebinah me je začelo gristi: ne bi več gledal, rad bi se preizkusil. Neki gospod iz rojstne vasi moje none na Trnovsko-Banjški planoti mi je odstopil staro kovaško peč iz prve svetovne vojne. Delati sem začel doma, dokler ni prišla domov mati. Potem se je to veselje nekako končalo. Tam sem razbijal in hrup je bil povod za ustavitev del," se v smehu spominja svojih začetkov. Tudi rane in opekline so kmalu postale stalnica. "Če nisi nikdar držal kladiva v roki in ga kar naenkrat držiš po eno, dve, tri ali š

Jože Zalar je zbiratelj motorjev in starodobnikov, ki se je leta 2019 s sopotnikom Blažem Stefanijo v 80 let starem buicku podal na reli od Pekinga do Pariza.Jože Zalar je zbiratelj motorjev in starodobnikov, ki se je leta 2019 s sopotnikom Blažem Stefanijo v 80 let starem buicku podal na reli od Pekinga do Pariza "Sem tetoviran, vozim Harley-Davidsona in sem obrit. Videz ni vse, saj smo po drugi strani vsi humanitarci in gasilci, radi pomagamo. Ljudi ne moreš soditi po videzu, važna je duša," pravi Jože Zalar, zbiratelj motorjev in starodobnikov. Podobno misli o avtomobilih. "Trend starodobništva gre v smeri, da se ohrani vozilo v prvotni obliki, ne da se denimo barva. Danes lahko iz nič poustvariš avtomobil iz leta 1915, kar tudi počnemo za snemanja filmov, a so to avtomobili brez duše. Natisneš ga lahko tudi na 3D tiskalniku, po domače povedano. A to ni to. Tudi najbolj cenjena so vozila, ki so originalna." Jože Zalar se je leta 2019 s sopotnikom Blažem Stefanijo v 80 let starem buicku podal na reli od Pek

Tina Čeh je glasbenica, ki živi in dela v Bruslju. V Kulturnem kreativnem kotičku je postavila polico s s knjigami, ki je prerasla v bralni kotiček. Na izposojo je zdaj na voljo že 400 knjig.Tina Čeh je glasbenica, ki živi in dela v Bruslju. V Kulturnem kreativnem kotičku je postavila polico s s knjigami, ki je prerasla v bralni kotiček. Na izposojo je zdaj na voljo 400 knjigTina Čeh je glasbenica, ki od leta 2012 živi v prestolnici Belgije. Študirala je na Kraljevem konservatoriju v Bruslju, zdaj poučuje violino in klavir. Nedavno je odprla Bralni kotiček v Belgiji in obiskovalcem omogočila izposojo knjig v slovenščini. Odziv jo je pozitivno presenetil. "Prinesla sem svoje knjige, od staršev, sosedov in prijateljev iz Ljutomera. O tem sem govorila in naenkrat so knjige začele deževati z vseh strani. Izsposojajo si jih Slovenci, predvsem otroške knjige, saj imamo v sebi to željo po ohranjanju kulturne dediščine tudi v na primer mešanih družinah. Zanimivo, ljudje si izposojajo tudi knjige, ki jih spominjajo na

Rok Ražman je doktor elektrotehniških znanosti, ki se je iz Ljubljane preselil domov v vas Gračišče in postal mladi kmet. Govori osem jezikov, ki jih zdaj vnovči pri delu s tujejezičnimi gosti.Rok Ražman je doktor elektrotehniških znanosti, ki se je iz Ljubljane preselil domov v vas Gračišče in postal mladi kmet. Govori osem jezikov, ki jih zdaj vnovči pri delu s tujejezičnimi gosti Rok Ražman je po izobrazbi doktor elektrotehniških znanosti. Doštudiral je na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, kjer pa je bil do nedavnega tam tudi zaposlen. A vsa leta bivanja, študija in dela v Ljubljani, je ohranjal stik z zemljo. "Študentska leta imam v dobrem spominu, jih cenim in pogrešam, ampak danes, ko sem spet doma na vasi, tudi tega življenja ne podcenjujem. Ljubljana je metropola, tam imaš na voljo vse: od muzejev do prireditev, restavracij, trgovin. Na vasi si precej omejen, a sem v Ljubljani doživljal odtujenost ljudi. Ni bilo veliko pristnih stikov, medtem ko je na vasi to živo, čeprav manj kot v p

Kristjan Veber je študent predšolske vzgoje, humanitarec in prostovoljec. Najmlajši Naj prostovoljec leta 2019 je k humanitarnim projektom pritegnil več kot 100 mladih. S prostovoljci dobrodelnega projekta Misija človek zbira potrošni material za domove, varne hiše in zavetišča. Konec leta so jim predali za skupno 20.000 evrov potrošnega materiala, nekaj so ga poslali tudi v prizadete vasi blizu hrvaškega mesta Petrinja. Kristjan Veber je 20-letni prostovoljec in humanitarec. Pravi, da je najlepše opazovati, ko stopimo skupaj in pomagamo. Ne razume sveta, v katerem bi moral nekdo biti lačenKristjan Veber je študent predšolske vzgoje, humanitarec in prostovoljec. Najmlajši Naj prostovoljec leta 2019 je k humanitarnim projektom pritegnil več kot sto mladih. S prostovoljci dobrodelnega projekta Misija človek zbira potrošni material za domove, varne hiše in zavetišča. Konec leta so jim predali za skupno 20.000 evrov potrošnega materiala, nekaj so ga poslali tudi v prizadete vasi blizu hrvaškega mesta Petrinja.  "

Gregor Baš je računalničar, ki v prostem časi teče vsak dan. Eden od številnih tekačev po svetu, ki znotraj koledarskega dneva pretečejo vsaj eno miljo oziroma približno dva kilometra. Pravi, da je najtežje pri teku vstati s kavča. "Tek vsak dan ni religija, je pa neka obsesija. Tečeš nekaj dni zapored ... Potem sem na spletu našel človeka, ki je takrat tekel že 40 let. Pa da vidim, koliko časa bo meni uspevalo. Nato sem tekel dve leti, kaj te pa stane tistih 10 ali 12 minut na dan, da pretečeš dva kilometra. A je to res tak problem?" Začel je po 35. letu, ko se je želel spraviti v formo, da bi se mu poznale trebušne mišice, pripoveduje. Najprej je vadil na orbitreku, in to med peto in šesto uro zjutraj. Vse dokler ni soseda poročala o jutranjem hrupu ... Takrat se je odločil za tek v naravi, ki ni motil nikogar.Gregor Baš je zaposlen kot računalničar, v prostem času pa teče. Vsak dan. Je maratonec in ultramaratonec, ki pravi, da je najtežje pri teku vstati s kavčaGregor Baš je eden od številnih tekačev po s

Viljem Podgoršek je profesor geografije in zgodovine ter največji zasebni zbiratelj kamnin, mineralov in fosilov. V zbirki ima mamutovo dlako, dinozavrovo jajce, meteorite in druge zanimive kose, v geološko-paleontološkem muzeju Pangea v bližini Cirkovc pa med drugim najdemo tudi največjo sistematično zbirko mineralov Pohorja na svetu, v muzeju pa skupno evidentiranih več kot 10.000 različnih primerkov z vseh celin. Občutek, ko sam najde nov primerek, je svojski. "Na koncu moraš najmanj počastiti kolege s pijačo," pravi.Viljem Podgoršek je profesor geografije in zgodovine ter največji zasebni zbiratelj kamnin, mineralov in fosilov. V zbirki ima mamutovo dlako, dinozavrovo jajce, meteorite in druge zanimive koseViljem Podgoršek je strasten zbiratelj, ki je postavil geološko-paleontološki muzej Pangea v bližini Cirkovc. Med drugim ima največjo sistematično zbirko mineralov Pohorja na svetu, v muzeju pa skupno evidentiranih več kot 10.000 različnih primerkov z vseh celin. Občutek, ko sam najde nov primerek, je s

"Vedno sem videl lepoto, še tam, kjer je drugi niso," pravi Ignac Janžekovič. Je magister botanike, sicer profesor kemije in profesor biologije, zdaj je upravičil vzdevek graščak, saj je postal lastnik dvorca Ristovec. Obnavlja ga v želji, da bo ta postal kulturni in družabni prostor.Ignac Janžekovič je mimo dvorca Ristovec pri Ptuju hodil v šolo. Že kot otrok ga je občudoval, letos pa je postal njegov lastnik. Magister botanike ga obnavlja v želji, da bo kulturni in družabni prostor"Vedno sem videl lepoto, še tam, kjer je drugi niso," pravi Ignac Janžekovič. Je magister botanike, sicer profesor kemije in profesor biologije, zdaj je upravičil vzdevek graščak, saj je postal lastnik dvorca Ristovec. Spi štiri ure na noč, dvajset ur dela. Pošali se, da so njegovi dnevi zelo dolgi in je zato že res dolgo na svetu. Je discipliniran, svoje obveznosti vpiše v koledar in se jih drži. Ponoči običajno opravi službene birokratske obveznosti, potem pomaga na domači kmetiji, nahrani mačke pri dvorcu, gre v službo in se vr

Jan Bizjak je doktor agronomije in vrtnar, ki na Infrastrukturi Bled s sodelavci skrbi za hortikulturno urejenost Bleda. Odraščal je na kmetiji, pri desetih letih pa že imel svoj zelenjavni vrt. Pravi, da nad njegovo izbiro študija oziroma poklica vsi niso bili navdušeni, s stereotipi se srečuje še danes. “Ko sem v ekološkem resortu, kjer sem zasadil sadno-zelenjavno-zeliščni vrt, kopal luknjo, je nekdo prišel mimo in rekel: ‘Vidiš, zdaj pa imaš, kaj pa nisi hodil v šolo, zdaj pa moraš delati.’.”Ker je imel dobre ocene, so mu rekli, da ga je škoda za vrtnarja. Doktor agronomije Jan Bizjak pravi, da ga njegov poklic osrečuje. Uživa v kopanju lukenj, pletju, rezanju drevja in pobiranju plodovJan Bizjak je doktor agronomije in vrtnar, ki na Infrastrukturi Bled s sodelavci skrbi za hortikulturno urejenost Bleda. Odraščal je na kmetiji, pri desetih letih pa že imel svoj zelenjavni vrt. Pravi, da nad njegovo izbiro študija oziroma poklica vsi niso bili navdušeni, s stereotipi se srečuje še danes. “Ko sem v ek

Študentka veterine Lara Puc trenira canicross, to je kros s psom. S psico Nylo ali Lynn sta povezani z elastiko in skupaj premagujeta tekaške preizkušnje. Vodnica pravi, da si pri omembi vlečnega športa še vedno stereotipno naslikamo prizor vprege šestnajstih psov, ki po snegu vlečejo sani.Lara Puc je študentka veterine, ki trenira canicross. Ima dve psici, ki jo spremljata pri teku, ob kolesu ali na smučeh. Sta družinska člana, ki spita kar v posteljiŠtudentka veterine Lara Puc trenira canicross, to je kros s psom. S psico Nylo ali Lynn sta povezani z elastiko in skupaj premagujeta tekaške preizkušnje. Vodnica pravi, da si pri omembi vlečnega športa še vedno stereotipno naslikamo prizor vprege šestnajstih psov, ki po snegu vlečejo sani.  “Velikokrat se zgodi, da ljudje to razumejo kot mučenje ali forsiranje živali, sploh ko me vidijo na treningu s kolesom. Ustavljajo me in sprašujejo, ali ni to prehudo za psa. Pojasnim jim in pokažem, kako evforična je psica, kako zelo si tega želi. Tudi ne morem druga

Ko pride v razred, se včasih počuti, kot bi prišel na oder. “Imaš 45 minut, od tebe je odvisno, kako jih boš odigral,” pravi učitelj tehnike Ivan Dović. Vodi tudi modelarski krožek in robotiko, učence navdušuje nad fiziko in astronomijo. Leta 2017 je prejel državno nagrado za izjemno delo na področju šolstva. Takrat je bil zaposlen na Osnovni šoli Brinje Grosuplje, danes poučuje tehniko na Osnovni šoli Trnovo.Učitelj tehnike Ivan Dović v delavnici mlade navdušuje za reciklažo in delo z rokami. S stropa učilnice visi 'žogozvočnik', med delom učenci poslušajo glasbo, pa tudi Val 202!Ko pride v razred, se včasih počuti, kot bi prišel na oder. “Imaš 45 minut, od tebe je odvisno, kako jih boš odigral,” pravi učitelj tehnike Ivan Dović. Vodi tudi modelarski krožek in robotiko, učence navdušuje nad fiziko in astronomijo. Leta 2017 je prejel državno nagrado za izjemno delo na področju šolstva. Takrat je bil zaposlen na Osnovni šoli Brinje Grosuplje, danes poučuje tehniko na Osnovni šoli Trnovo. “Več

Jernej Kejžar že dobrih deset let zbira nalepke z banan. Ko se sprehodi mimo oddelka za sadje in zelenjavo, takoj presodi, ali se splača ustaviti. V svoji zbirki ima približno 2000 različnih, čeprav banane niso njegov najljubši sadež.Jernej Kejžar je grafični oblikovalec ter asistent na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Je tudi lastnik zbirke 2000 različnih nalepk z bananJernej Kejžar že dobrih deset let zbira nalepke z banan. Ko se sprehodi mimo oddelka za sadje in zelenjavo, takoj presodi, ali se splača ustaviti. V svoji zbirki ima približno 2000 različnih, čeprav banane niso njegov najljubši sadež. “Potrošnja banan in količina nalepk ne sovpadata, saj smo se znašli na način, da v trgovini spraskamo nalepko z banan. Je pa treba paziti na jezne prodajalce! Še kolegi, znanci in sorodniki zdaj na potovanjih gledajo za bananami, nekako sem jih okužil.” Grafičnega oblikovalca zanima dizajn nalepk, a pripomni, “da niso ravno zgled kake dobre oblikovalske prakse.” Prav to jih de

Dušan Berce je odraščal z računalniki, zanimajo pa ga tudi poklicno, saj je diplomirani inženir računalništva in informatike. Oživlja odpisane naprave iz osemdesetih let, ker jih je v zbirki vse več, pa si prostor delijo kar z oblačili.Dušan Berce je informatik in ljubitelj tehnologije iz preteklosti. Zbira delujoče računalnike iz osemdesetih let, med njimi so tudi ZX spectrum, Commodore 64 in amiga Dušan Berce je odraščal z računalniki, zanimajo pa ga tudi poklicno, saj je diplomirani inženir računalništva in informatike. Oživlja odpisane naprave iz osemdesetih let, ker jih je v zbirki vse več, pa si prostor delijo kar z oblačili. “Žena pravi, da je prisotna bitka za garderobno omaro, nekaj opreme je tam, nekaj je imam pri starših. Ponosen sem tudi na zbirko revij Moj mikro, imam vse jugoslovanske številke od leta 1984 do 1991, pa revije Monitor iz 90-ih let.” Prvi računalnik je dobil pri svojih desetih letih, to je bil ZX spectrum. Takrat je bil prava atrakcija. “To je posebna nostalgija,

Ano Gradišnik je za biljard navdušil starejši brat, z bratom dvojčkom sta ga zato igrala že od malega. “Ob mizi sva imela pručko, da sva sploh videla čez mizo. Takrat seveda še nisva vedela, da se bova s tem ukvarjala tudi profesionalno.”Ana Gradišnik je 23-letna biljardistka in državna prvakinja v devetki. Je tudi večkratna evropska šampionka in študentka socialnega delaAno Gradišnik je za biljard navdušil starejši brat, z bratom dvojčkom sta ga zato igrala že od malega. “Ob mizi sva imela pručko, da sva sploh videla čez mizo. Takrat seveda še nisva vedela, da se bova s tem ukvarjala tudi profesionalno.” “Včasih sem tako živčna, da se mi začne tresti roka ali noga. Pri biljardu pa moraš biti stabilen, če palico premakneš za en milimeter, lahko krogla potuje pol metra v drugo smer. Majhne napake imajo v biljardu velike posledice.” Na državnem prvenstvu je v igri devetka za naslov prvakinje v moški konkurenci premagala oba brata, enega v četrtfinalu in drugega v finalu. Tudi oče igra in

“Dolga leta je bila zelo priljubljena hrana, mislim, da zdaj to vodilno vlogo prevzemajo rastline, in to sobne,” pravi ljubiteljski botanik Jan Robin. Narava, zdaj pričarana v mestnem stanovanju, ga zelo pomirja. Poleti se je zaradi rastoče pileje tedensko peljal tudi sto kilometrov stran od trenutnega domovanja in opazoval njen razvoj … Jan Robin je kemik in ljubiteljski botanik. V svoji stanovanjski oazi oziroma džungli ima 70 lončnic, na hodniku pa še gostujoče rastline na rehabilitaciji“Dolga leta je bila zelo priljubljena hrana, mislim, da zdaj to vodilno vlogo prevzemajo rastline, in to sobne,” pravi ljubiteljski botanik Jan Robin.  “Zelo priljubljen je socialistični trojček, kot rečem v šali. To so taščin jezik, monstera in fikus, rastline, ki so nekoč uspevale na hodnikih zdravstvenih domov in osnovnih šol.” Za vrtnarjenje in botaniko ga je navdušila pokojna babica iz rodne Koroške, ki ni nikoli zavirala njegovih želja. “Imel sem domače živali: od zelene rege, goske in ra

Mitja Legat rolkanje podaljšuje za pet let, deskanje za deset, surfal bo do konca življenja. Včasih kdo pripomni, ali se še ni naveličal te igrače, sicer je odnos do rolke pozitiven. “V osnovni šoli sem bil piflar, zato sem se želel otresti te etikete. Skejterska subkultura povezuje ljudi, ne glede na to, od kod prihajajo ali kakšen je njihov priimek.”Mitja Legat je diplomirani sociolog, ki snema ekstremne športe. Tudi sam je športnik, začel je z rolkanjem. Pravi, da pri skejtanju ni omejitev, dobrodošel je vsak, ne glede na priimekMitja Legat rolkanje podaljšuje za pet let, deskanje za deset, surfal bo do konca življenja. Včasih kdo pripomni, ali se še ni naveličal te igrače, sicer je odnos do rolke pozitiven. “V osnovni šoli sem bil piflar, zato sem se želel otresti te etikete. Skejterska subkultura povezuje ljudi, ne glede na to, od kod prihajajo ali kakšen je njihov priimek.” Snemanje ga je začelo zanimati po nesreči, na kresu se je opekel in se bil primoran celo leto izogibati soncu. Prihrani

Krešo Marin je študiral živilsko tehnologijo, a si ni nikdar predstavljal, da bo pristal v poslu s kavo, tudi velik potrošnik kave ni bil, se spominja. Doma je mama kuhala kavo na turški način, zdaj jo pripravlja žena. Zjutraj si privošči espreso za lepši začetek dneva, potem kavo pije po dolžnosti.Krešo Marin je degustator kave. Slabo izpljune, za užitek pije espreso, na dopustu pa lahko brez težav tudi abstinira od kofeinaKrešo Marin je študiral živilsko tehnologijo, a si ni nikdar predstavljal, da bo pristal v poslu s kavo, tudi velik potrošnik kave ni bil, se spominja. Doma je mama kuhala kavo na turški način, zdaj jo pripravlja žena. Zjutraj si privošči espreso za lepši začetek dneva, potem kavo pije po dolžnosti. “Pri degustiranju se kavo posrka kot vročo juho, da se napitek razprši čez celotno ustno votlino. Čez dan preizkusimo tudi 30 vzorcev. Sem kdaj že pretiraval in je bila količina kofeina prevelika, a s spanjem nimam težav.” Preizkuševalec kave pripoveduje o plantažah in pridelavi, pa

Milan Korbar se je rodil blizu letališča, kot otrok je ob nedeljah po obveznostih v cerkvi sedel na kolo in šel opazovati letala. To počne še danes. Povzpne se na lestev, s sabo vzame fotoaparat in čaka na pristanek ali vzlet. Tuje besede “planespotter” ne mara, pravi, da je “letalogled”. Pripoveduje, da marsikdo na letališče pride iz “firbca” in vpraša, ali prihaja kaj velikega.Milan Korbar je pri 61 letih postal inštruktor jadralnega letenja, že od otroštva pa opazuje in fotografira letala na letališčih. Je "planespotter" ali kot pravi sam: "letalogled"Milan Korbar je bil zaposlen v vojski, zdaj je dejavni upokojenec. Rodil se je blizu letališča, kot otrok je ob nedeljah po obveznostih v cerkvi sedel na kolo in šel opazovati letala. To počne še danes. Povzpne se na lestev, s sabo vzame fotoaparat in čaka na pristanek ali vzlet. Tuje besede “planespotter” ne mara, pravi, da je “letalogled”. Pripoveduje, da marsikdo na letališče pride iz “firbca” in vpraša, ali prihaja kaj

Robert Gajšek fotografira trk kapljic. Pravi, da je to ekstremna makro fotografija. Začel je v jedilnici in studio preselil v garažo, po enem letu pa že po zvoku kapljice ve, ali bo ujel zanimivo oblikoRobert Gajšek fotografira trk kapljic. Začel je v jedilnici in studio preselil v garažo, po enem letu pa že po zvoku kapljice ve, ali bo ujel zanimivo oblikoRobert Gajšek je nekoč poučeval matematiko, fiziko in računalništvo, že 25 let pa je ravnatelj na Osnovni šoli Hruševec Šentjur. Je član Astronomskega društva Kosci Šentjur in fotograf. S fotografijo se ukvarja od otroštva, pred enim letom pa je začel intenzivneje fotografirati trk kapljic. “Ko fotografiram, mi ni treba več gledati, zaprem oči, saj je bliskavica zelo utrujajoča. Že po zvoku kapljice vem, ali bo nastalo nekaj ali nič. Če naredi pljunk, ne bo nič, ni bilo pravega odboja.” Fotograf pripoveduje, s čim obarva kapljice, kako pljuskne mleko v kavo in zakaj so fotografi v cehu tako skrivnostni.