Kulturnice

Mednarodni literarni festival Vilenica že štiri desetletja povezuje literaturo, misel in umetnost srednje Evrope ter širše. Letošnja jubilejna edicija, ki bo do 13. septembra potekala v različnih krajih po Sloveniji in zamejstvu, prinaša raznolik in aktualno naravnan program, ki ga bodo soustvarili številni priznani avtorji in avtorice. Nagrajenec letošnje 40. Vilenice je bolgarski pisatelj Georgi Gospodinov. Festival nadaljuje štiriletni vsebinski cikel Krasni novi svet. Pozornost pa bo tokrat pod geslom "Nova pravila bivanja" namenjena vprašanju: Ali lahko literarni dialog postane ključni most za preseganje razmejitev med kulturami, narodnostmi, ideologijami?

Avtorji novih otroških knjig Desa Muck, Lila Prap, Slavko Pregl, Slavica Remškar in Neli K. Filipić so predstavili nove dogodivščine za otroke, od pravljic za najmlajše do humornih in rahločutnih zgodb za malce starejše. Izšle so pri založbi Mladinska knjiga, ki letos praznuje 80 let.

V soboto bo v Benetkah podelitev nagrad na 82. mednarodnem filmskem festivalu. Med odprtjem so z zlatim levom za življenjsko delo počastili nemškega režiserja Wernerja Herzoga. Tokratno Mostro pa so zaznamovali tudi protesti zaradi vojne v Gazi.

V letu, ko Nova Gorica nosi naziv Evropska prestolnica kulture, bo 10. edicija knjižnega sejma in festivala Mesto knjige v znamenju Manifesta.

Beneški filmski festival se že nekaj desetletij odvija na enajst kilometrov dolgem otoku Lido, ki ščiti Beneško laguno pred Jadranskim morjem. V igri za beneške leve se poteguje 21 filmov v glavnem tekmovalnem programu, v ostalih programih pa je seveda filmov in nagrad veliko več. Nina Zagoričnik se je tam pogovarjala z Ivano Godnik.

V Murski Soboti se začenja že 20. festival sodobenga plesa Front@. Tema jubilejne izdaje sta vojna in militarizem v povezavi z notranjimi boji slehernega posameznika. Tudi letos se bodo tako domači kot svetovno znani plesalci predstavili na različnih prizoriščih od mestne tržnice do Trga zmage. Foto: Fronta

Katarina Julija Pipan je dvajsetletnica, ki se je odločila za študij gledališke režije in opere. Pri prvem sprejemnem preizkusu na AGRFT ni bila uspešna, a ni obupala. Vpisala se je na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, kjer trenutno študira primerjalno književnost in muzikologijo, v svet gledališča pa je po naključju vstopila najprej kot hospitantka pri letošnji zelo uspešni uprizoritvi Opera za tri groše in nato še kot druga režiserjeva asistentka pri predstavi Medeja, ki je premiero doživela 27.julija letos na Dubrovniških poletnih igrah. Foto: Osebni arhiv Katarine Julije Pipan

Kako so videti zmenki v virtualni resničnosti in ali lahko svojo osebnost iz digitalnega okolja prenesemo še v resnično življenje? Tudi o tem govori norveška serija Zmenki v živo, ki jo bomo lahko v aplikaciji RTV 365 na mah pogledali od 22. avgusta. Pogovarjali smo se z režiserjem serije Jakobom Rørvikom, ki pravi, da serija ne obsoja digitalnega sveta, ne obsoja mladih, ki tam preživijo veliko časa, ampak se predvsem izprašuje o intimnih odnosih v času digitalne revolucije in o osamljenosti med mladimi.

Študentje v Ohridu so raziskovali, kako lahko arhitektura prispeva k ohranjanju in prenovi izobraževalne infrastrukture v mestih, ki se soočajo z zmanjševanjem prebivalstva. Glede na to, da se v Ohridu šole, parki in izobraževalne ustanove ne dojemajo več kot mestna dobrina, temveč kot potencialne razvojne parcele, je imela letošnja tema dokaj izzivalen naslov: »Odporna šola v obdobju demografskega upada«!V začetku julija je v Ohridu potekala mednarodna poletna šola za študente arhitekture, ki sta jo letos kurirala arhitekturni tandem iz Ljubljane, Ana Kreč in Jure Hrovat, ustanovitelja biroja Svet vmes, ki analizira zunanje in notranje, pozabljene ali zanemarjene prostore ter posebej opozarja na pomen teh con v šolski in javni arhitekturi.    

Ali ste vedeli, da so največja glasbena dela skladatelja Gustava Mahlerja nastala ob Vrbskem jezeru, v kraju Majrobnik na avstrijskem Koroškem? Tam je sloviti avstrijski skladatelj čeških korenin ustvaril peto, šesto, sedmo in osmo simfonijo. Osma predstavlja eno najobsežnejših vokalno-instrumentalnih del v klasičnem svetu glasbe. In ta glasba se je rojevala v mali hišici sredi gozdne jase na vzpetini, približno 15 minut peš od obale jezera in parkirišča. Danes je hišica preurejena v muzej, ki je odprt od maja do oktobra od četrtka do nedelje.

Po mednarodni uspešnici #Female Pleasure, ki portretira pogumne inteligentne ženske, ki prekinjajo tišino v arhaičnih patriarhalnih družbah in religijskih skupnostih, nov film švicarske režiserke Barbare Miller z naslovom Modrost sreče ponuja intimen portret dalajlame. Pravi, da bo naslednji dalajlama mogoče ženska. Film je produciral Richard Gere. 90 let star dalajlama v filmu govori tudi o svojem odnosu z Maom Cetungom, begu iz Tibeta in razmišlja o izzivih sodobnega sveta. Z režiserko, ki je med snemanjem filma poskrbela tudi za digitalizacijo tibetanskega filmskega arhiva, smo se pogovarjali pred slovensko predpremiero filma v sklopu programa EPK GO! 2025.

10. festival kratkega neodvisnega filma SHOTS, ki v Slovenj Gradcu poteka med 31. julijem in 2. avgustom, se je začel nadvse slučajno, med dolgotrajno vožnjo filmskih zanesenjakov s sorodnega festivala, ki pa ni izpolnil njihovih pričakovanj. In tako so zasnovali svojega. Ta se je sramežljivo začel v lokalni čajnici in prerasel v mednarodno priznan festival, ki sodi med 100 najboljših na svetu. O začetkih, pomenu takšnih dogodkov za koroško regijo in hitrem razvoju priljubljenega dogodka direktor festivala Tomo Novosel.

V Dubrovniku, kjer je v polnem teku 76. Dubrovniški poletni festival glasbe, plesa gledaliških predstav in filma, posebno pozornost vzbuja dramska igra Medeja, koprodukcija SNG Maribor, Dubrovniškega festivala in Hrvaškega narodnega gledališče v Varaždinu. Predstava, ki temelji na dveh dramskih besedilih, je režiral mednarodno uveljavljeni slovenski režiser Martin Kušej. Fokus letošnjega Dubrovniškega festivala so ženske teme in ženski liki, vse kar je globoko povezano z žensko izkušnjo od antike do sodobnosti. O tem, kdo je sodobna Medeja, kako je nastajala uprizoritev in kako so se slovenski igralci soočali s hrvaščino, predstava se namreč izvaja v hrvaškem jeziku s slovenskimi nadnapisi, so povedali sogovorniki Nine Zagoričnik Julija Klavžar, Maša Žilavec, Aleš Valič in Vladimir Vlaškalić.

Fuga je prvi in edini mednarodni festival v Sloveniji, namenjen študentskim gledališkim produkcijam oziroma predstavam ter mladim ustvarjalcem in ustvarjalkam, ki delujejo tako na gledališkem kot na glasbenem in avdio-vizualnem področju. Na festivalu lahko predstavijo svoje delo in se srečajo z delom svojih vrstnikov z drugih umetniških akademij.

V Franciji je skupno več kot 1200 muzejev z zelo različnimi področji interesa. Najbolj znan in verjetno tudi eden najbolj obiskanih muzejev na svetu je pariški Louvre, ki hrani več kot 35.000 umetnin, tudi da Vincijevo Mono Liso in Miloško Venero.A v Franciji lahko najdemo tudi druge zanimive ali pa nenavadne muzeje, na primer posvečene kajenju, sivki, parfumom, veliko je tudi takih, ki so posvečeni zgodovini medicine. Prav tej temi hkrati pa tudi pisatelju Gustavu Flaubertu je posvečen muzej v Rouenu, in to ne brez razloga. Gre namreč za rojstno hišo pisatelja, ki je bila del bolnišnice, v kateri je kot glavni kirurg služboval Achille-Cléophas Flaubert, oče slavnega pisatelja. Pred hišo je še vedno vrt z amfiteatrom, skoraj popolnoma enak, kot je bil v času, ko je v njem oče pred študenti opravljal avtopsije in ko se je na vrtu igral mali Gustave. "Kot otrok je Gustave Flaubert skupaj s sestro pogosto opazoval očeta pri opravljanju avtopsij. Pozneje je večkrat dejal,

O tem govori razstava "Na mladih svet stoji: mladi arhitekti v prostoru odrske scenografije", ki je na ogled v arhitekturni galeriji DESSA, kjer enajst mladih arhitektov razkriva različne možnosti oblikovanja prostora. Na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo obstaja magistrski študij scenografije, ki pa je študentom Fakultete za arhitekturo dostopen le v plačljivi obliki in šele po končanem študiju arhitekture.

Glasba je najstarejša umetnostna zvrst, ki se je pojavila že v starejši kameni dobi. Paleolitska glasbila so znana predvsem iz Evrope, ki ima tudi najdaljšo zgodovino paleolitskih raziskav. Najstarejše glasbilo na svetu pa je 60.000-letna neandertalčeva piščal, ki jo je leta 1995 v Divjih babah na Cerkljanskem odkril arheolog Ivan Turk. Ve se, da je izdelana iz stegnenice mladega jamskega medveda, v katero so narejene štiri luknjice. Ali jo je izdelala moška ali ženska roka in ob kaki priložnosti so nanjo igrali, pa bo najbrž ostala neznanka. Čeprav je bilo kar nekaj vprašanj, ali gre res za glasbilo ali pa so luknje posledica ugriza živali, so tehnične raziskave piščali pokazale, da je luknje na kosti lahko izdelal le človek. Zato razstava Neandertalčeva piščal - 60.000 let glasbe v Narodnem muzeju Slovenije ob 30. obletnici odkritja najstarejšega glasbila na svetu daje prostor tudi tehničnim in glasbenim raziskavam nastanka koščene piščali, ob tem pa pokaže tudi druga ohranjena glasbila in odpira razmislek,

Začetek julija je v Ljubljani čas za jazzovsko praznovanje. Jazz festival je v 66. izvedbi programsko usmerjen v sodobnost, s posebnim fokusom na glasnih in mogočnih glasovih liderk – izstopajočih protagonistk širše jazzovske aktualnosti.Sogovornika: programska vodja Jazz festivala Ljubljana Tina Lešničar, sokurator Borja Močnik

Jakob J. Kenda je doktor literarnih ved, avtor, prevajalec knjig o Harryju Potterju in pohodnik, ki je leta 2017 prehodil 3500 kilometrov dolgo Apalaško pot in o tem doživetju napisal knjigo. Njegov drugi roman je nastal po prehojeni celotni 1200 kilometrov dolgi slovenski Transverzali, potopisnemu vodniku je sledil še Vodnik po Transverzali, zadnja knjiga pa bralca pelje po egalitarni Skandinaviji in razslojenem Britanskem otočju. Knjiga Evropa: sever, severozahod je prva izmed štirih iz evropskega cikla, ki ob zgodbah in dogodkih avtorja in njegovih sopopotnikov, ki so se mu pridružili na poti, odkriva najlepše in najbolj reprezentativne poti Norveške in Škotske.

Na festivalu, ki je posvečen klubski kulturi je nastopilo 39 ustvarjalcev in ustvarjalk iz Slovenije in tujine.Konec tedna je bil precej glasbeno obarvan. V namen praznika glasbe, Fete de la musique, so se po raznih lokacijah po Sloveniji zvrstili razni glasbeni dogodki, poleg tega pa se je zadnja dva pretekla konca tedna odvil tudi festival elektronske glasbe Keep in mind.  Podlaga: Kri records