Petkova Centrifuga

Dvakrat za in dvakrat proti. Referendum je razdelil Slovenijo, politika ugriznila v prazen lešnik in uprizorila še en teater absurda, svet pa na steroidih umetne inteligence drvi naprej. V tednu, v katerem je bilo veliko hrupa, a tudi nekaj tišine, si Maja Ratej zastavlja vprašanje, kaj bomo iz vsega tega odnesli v naslednji krog.

Evropski prvak v vožnji na čas Primož Roglič si bo v spomin vtisnil trenutek, ko je pred domačimi navijači stal na zmagovalnem odru in prepeval slovensko himno. Pod zastavo, ki jo krasi tudi snežno beli simbol Triglava, je postal čustven. Ob tem si velja v spomin vtisniti še nekaj. Podobo triglavskega ledenika, ki se mu izteka čas. Tega, kar imamo, se običajno zavemo šele takrat, ko to izgubimo. Pa naj gre za uspešno kariero, neokrnjeno okolje … ali pa za solidarnost, pridobljene pravice, medijske vsebine. Ledenik in še kaj sprva počasi, nato pa, nenadoma, izgine.Viri: Uglašeni: skupni radijski koncert 8 postaj Radia Slovenija, 7. 10. 2026 Triglavski ledenik je zaradi podnebnih sprememb skoraj povsem izginil, @mmcrtvslo, 7. 10. 2026  Dnevnik: Znanstvena razprava ali vztrajno zanikovanje podnebnih sprememb v DS-ju?, TV Slovenija, 8. 10. 2026 Iz našega studia: Mijič ne namerava odstopiti, razkril je tudi dogovor s Stevanovićem, IDEA TV, 5. 10. 2026 Branko Grims o dogajanju v Franciji, profi

Ob vsem kroženju človeške prevzetnosti okoli Sonca je še Donald Trump kdaj videti kot čisto povprečen mucek. Premier Janša kaže napačne slike realnosti, Zoran Stevanović botruje z zanikovalci genocida, minister Rončević bi čez šolo naredil križ. Pahorjanski “nič” na steroidih se izrisuje kot prva žrtev postresničnostne politike po slovensko. So what? Pa kaj?!

Če se samo mrtvi ne bojijo več za življenje, in če Netanjahu med stradanjem Palestincev o Gazi govori o obilju hrane.

Kako si ljudstvo predstavlja oblast, ki vlada že več kot sto dni? Kot utekočinjene številke, ki jih prelivajo iz enega soda v drugega. In ker je večina zaposlenih v sodu javnega sektorja, za katerega oblast ugotavlja, da je prevelik in plesniv, žensk, si zlahka predstavljamo, kako z veseljem se bodo pretočile v operaterke strojev, CNC-programerke, gradbinke, varilke, voznice tovornjakov, skladiščnice in podobno.

Pravijo, da imamo volivke in volivci spomin zlate ribice. Raziskovalci so dokazali, da delamo zlatim ribicam krivico, ker so pametne in imajo dober spomin. V tem tednu se je zgodilo marsikaj, kar ne bi smeli pozabiti.

V tokratnem pregledu o kolesarskih dirkah po Španiji in Franciji ter o smoli. Včasih nas kapljica smole najde hitro in nepričakovano, vsaj v enem primeru pa jo pričakujemo več kot desetletje brez zagotovil, da jo bomo sploh videli. Narava je nepredvidljiva, prav tako človek, katerega prave barve ne morejo prekriti niti sintetična in zdravju škodljiva barvila za fazaniranje.

Na žabi je torej, da jeseni v več referendumih prepozna resno priložnost, da zbere pogum in si s skokom iz lonca morda kupi še nekaj časa, preden jo skrajna desnica (po vsej verjetnosti sklicujoča se na nevidno roko trga) neusmiljeno zabriše nazaj v krop.

Po tednih peklenske vročine in suše je le začelo padati. Padavin je sicer vsaj za zdaj krepko premalo, da bi ublažile katastrofalne posledice. Padalo pa je tudi drugače, z vseh strani, še vedno po predsednici, pa tudi po predsedniku državnega zbora, ki kljub peticiji in napovedanemu referendumu o njegovi razrešitvi »teflonasto« gleda v prihodnost. Ta bo po slovesu naše Milene veliko manj svetla.

Večji del Evrope je v primežu vročine in suše. Je to verjetno že posledica segrevanja našega planeta? Gospodarska škoda bo velika, še posebej v kmetijstvu. Vsaj Sončev mrk smo doživeli, razveselil pa nas je metalec diska Kristjan Čeh z zmago na evropskem prvenstvu.

Ozračje je pregreto. Tudi figurativno. In pregreto ozračje bo pustilo za sabo suše in poplave. Tudi figurativno.

Rumena. To bi bila zagotovo prevladujoča barva tedna. Rumena majica, rumeni ognjeni zublji, rumena izžeta in izsušena pustinja travišč, ki klonijo pod novim vročinskim valom. K rumeni lahko, kakopak, kot vodilno metaforo tedna primaknemo še ogenj. Od tistega, ki ta hip pustoši na toliko delih sveta, do tistega v nas, ki kdaj ugasne in se – kot se za poletje spodobi – znova prižge.

Svetovno nogometno prvenstvo je končano, vojne pa se nadaljujejo in celo stopnjujejo. »Trump je že desetkrat začel in končal napade na Iran in zelo verjetno se bo to nadaljevalo tudi v naslednjih mesecih,« pravi profesor na ekonomski fakulteti Marko Jaklič. Plovne poti se zapirajo, vlade se pripravljajo tudi na najbolj črne scenarije. Medtem se slovenska javnost ukvarja z novimi eskapadami slovenske politike. Meje so padle tako globoko, da dna niti ne vidimo več, ugotavljajo analitiki, ki napovedujejo še eno politično vročo jesen. Državljane čakajo lokalne volitve in štirje referendumi.

Izvedeli bomo, zakaj policisti vsak dan nosijo pištole in zakaj peki tudi v največji poletni vročini sleherni dan zakurijo krušno peč. Pa tudi to, kako državotvorni so slovenski politiki, ko si polena mečejo pod noge ne samo doma, ampak tudi pred tujci. Kako bomo morda namesto druge Švice kmalu postali vsaj polovična Švica?

Sprevod je vse daljši. Trump je snedel rdeči karton, Erdogan podarja revolverje, Grimsu je ostalo sedem prijateljčkov, Golobu senca, Stevanoviću pa mišice. Domače zelenice krvavijo zaradi pretiranega domoljubja, klovni na pogrebu demokracije pa bodo končno odšli na počitnice. Morda celo v gozdove.

Politika na sovraštvo, ko cilj opravičuje sredstva, ideološka zastrupljenost, polarizacije, kulturni boji, kovanje novih in novih zarot, razstava brezsramnega primitivizma ob saramagovski slepoti, ki se zajeda v vse družbene plasti, ustvari vzdušje vsesplošne sumničavosti, ko nihče več ne verjame nikomur.

Srečna je lahko država, ki se toliko ukvarja s svojimi proslavami … Domoljubje namreč ni le mahanje z zastavicami, prepevanje besede Slovenija, je tudi kritičnost in zmožnost dialoga. Je spoštovanje institucij in skupnih pravil igre. Spodobnost in vljudnost. Dialog pa je več kot le pogovor, ne gre le za to, kdo bo zmagal ali kdo bo imel močnejše očitke. Pomemben del dialoga je poslušanje in iskanje tistega, kar je res. Resnice. Ta tudi v postresničnem svetu ni le beseda, v katero lahko poljubno vstaviš piko. V oddaji so uporabljeni posnetki iz informativnih oddaj RTV Slovenija pa tudi:  Poročilo neodvisne komisije Združenih narodov za zasedena palestinska ozemlja  Intervju Donalda Trumpa za portal Axios   Ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc na Fb ob ustanovitvi Muzeja slovenske osamosvojitve  Studio ob 17ih Kje je Slovenija po 35 letih in kakšna prihodnost nas čaka? Oddajo je pripravila Nataša Mulec.  Vroči mikrofon Za produktivnost rabiš zdrave ljud

Trumpovega sporazuma z Iranom tudi njegovi podporniki še pri najboljši voljni ne morejo imenovati zmaga. Vrstijo se opozorila, da se je na Bližnjem vzhodu odprla Pandorina skrinjica, da bi prinesla trajni mir v regiji pa je ob okrepitvi iranskega režima in Benjaminu Netanjahuju, ki ga čakajo volitve, znanstvena fantastika. Bo Izrael vse zaveznike, ki jih ima, zdaj stiskal vse močneje v objem?

V nekih drugih, normalnih časih, če so ti sploh kdaj obstajali, bi se ta teden moral svet ustaviti. To se seveda ni zgodilo. Fifa šteje milijarde ob prvenstvu, ki bo povzročil največ toplogrednih plinov do zdaj. Slovenijo so znova zajela uničujoča neurja, kar bomo reševali s prilagajanjem naravi. Na avtocestah pa se dušimo v zastojih, za kar pa se bo žrtvoval minister. Samo želimo si lahko, da bi enkrat zgradili svet, ki bi se ustavil zaradi fuzbala ali parade ponosa. Da bi sodelovali, si podajali in se družili ter za božjo voljo omogočili vize članom Dubioze, da bi zapeli tudi pod Kipom svobode.

Junija pred 180 leti je v naše kraje pripeljal prvi vlak. Slovesno in vzneseno so takrat pričakali novo dobo razvoja in napredka. Od Maribora do Celja je takrat lokomotiva potrebovala dve uri in petinštirideset minut. V tem času danes pride do Ljubljane, kaj dlje pa ne. Vlak je torej hitrejši, hiter pač ne. Visoke upe imajo številni ob nastopu nove vlade, po štirih letih prejšnje garniture končno vidijo luč upanja na koncu predora. Marsikateri pa medtem že opozarjajo, da so to luči bližajoče se nesreče. Ministrski ekipi, ki se je predstavila poslancem in javnosti, ne bo enostavno. Ne le zaradi napetosti doma, ampak še bolj ob nestabilnem in nepredvidljivem mednarodnem dogajanju.Viri: Po železni cesti: Prvi vlak, Radio Maribor  Studio ob 17.00: O ukrepih Janševe vlade na področju gospodarstva in javnih financ, Prvi  Dnevnik: Golobova vlada se poslavlja, TV Slovenija  Jutranja kronika, Prvi  Dogodki in odmevi, Prvi Prva nujna seja Odbora za infrastrukturo in energetiko, RTV365 Prva n