Slovencem Po Svetu

Gledališka, lutkovna in kabaretna predstava, slikarska razstava, okrogla miza o koroški cerkvi in slovenski kulturi, koncert Koroška pesem prek meja - kar 12 dogodkov bo v okviru letošnjih Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani od 22. marca do 23. aprila. Pripravljata Klub koroških Slovencev in Društvo avstrijsko-slovenskega prijateljstva iz Ljubljane ob podpori Krščanske kulturne zveze in Slovenske prosvetne zveze iz Celovca. Predstavil jih je Janez Stergar, predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani. 

Pustne prireditve bodo ta konec pripravili tudi rojaki na južni polobli, kjer se po poletnih počitnicah počasi v ustaljene tirnice vrača življenje znotraj misij, krajevnih domov, klubov in društev. Slovenski dom Carapachay v Buenos Airesu v Argentini to nedeljo zvečer pripravlja Pust po ta starem, pustno prireditev, kjer bo poskrbljeno za glasbo, ples in pustno hrano, tudi krofe. Sodeluje Albert Daisen. Slovenski katoliški misijon svetega Rafaela v Merrylandsu v Sydneyju v Avstraliji pa to nedeljo po sveti maši vabi v dvorano na pustne krofe. Ker je pust pregovorno »masten okrog ust«, imajo vse pustne dobrote nekaj skupnega. So ocvrte, sladke in mastne. Kakšen simboličen pomen ima to, bodo rojaki izvedeli na srečanju.  

Narodni svet koroških Slovencev NSKS pozdravlja koalicijsko pogodbo nove avstrijske vlade, saj se v poglavju »Ustava, človekove pravice in uprava«, v odstavku »Osnovne in človekove pravice«, omenjajo avstrijske avtohtone manjšine, tudi slovenska. Dobesedno tam piše: »Krepitev šestih narodnih skupnosti (hrvaške, slovenske, madžarske, češke, slovaške in romske) z njihovo ustavno zasidranostjo in s tem jasno prepoznavnostjo«. Omemba avstrijskih avtohtonih manjšin je sicer kratka, saj je bila v zadnjem vladnem programu tej temi namenjena cela stran. A po mnenju NSKS ni toliko pomembna dolžina besedila o avtohtonih manjšinah, temveč uresničitev obljub in to predvsem na področju šolstva. Na tem področju se je manjšini zgodila kar največja škoda (zapiranje malih dvojezičnih šol in odprava vzornega obveznega šolstva na Koroškem leta 1958, kvaliteta pouka v nekaterih šolah, ko otroci po štirih letih pouka, slovenščine ne obvladajo). Predsednik Narodnega sveta dr. Zdravko Inzko je bil zadnje tedne v kontaktu s tremi po

Zveza slovenske katoliške prosvete, Kulturni center Lojze Bratuž in Združenje cerkvenih pevskih zborov iz Gorice so že 20. leto zapored pobudniki priznanja poimenovanega po duhovniku, prosvetnem delavcu in publicistu Kazimirju Humarju. Namenjeno je društvom, organizacijam ali posameznikom iz goriškega prostora za ustvarjalne dosežke, pomemben prispevek k razvoju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, za publicistično delo in za izjemne dosežke pri organizacijskem delu na kulturnem področju. Podelitev priznanja za leto 2024 bo potekala prav na 110. obletnico rojstva dr. Kazimirja Humarja, ta petek, 28. februarja 2025, ob 20h v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Prejel pa ga bo kulturni delavec iz Štandreža Marko Brajnik za dolgoletno zavzeto delovanje na gledališkem, kulturnem, prosvetnem, upravnem in verskem področju znotraj slovenske narodne skupnosti na Goriškem. Priznanje bodo nagrajencu izročili predsedniki vseh treh na začetku omenjenih organizacij.

V Clevelandu se je v soboto začel festival Kurentovanje, ki so ga ameriški Slovenci v Ohiu prvič priredili pred več kot desetletjem in je največji slovenski festival v ZDA. Začel se je s kurentovim skokom. V Slovenskem narodnem domu bo potekala pokušina slovenskih vin, na Clevelandski državni univerzi  bodo prikazali slovenski film Babica gre na jug. Generalna konzulka Suzana Češarek pripravlja spletni pogovor z dolgoletnim državnim senatorjem slovenskega rodu Kennyjem Yukomi in obisk po slovenskih znamenitostih Clevelanda. V petek bo potekala prireditev Ženske v znanosti, vrhunec 13. Kurentovanja v Clevelandu pa bo v soboto s sprevodom kurentov po aveniji St. Clair, turnirjem v balinanju, plesi in drugimi prireditvami v bližini Slovenskega narodnega doma. 

V Celovcu bo od jutri do četrtka potekala Tribuna. Referent Krščanske kulturne zveze za gledališče Milan Piko nam je povedal, da je to lutkovno-gledališko srečanje slovenskih ljubiteljskih gledaliških skupin s Koroške in največji mladinski gledališki festival na Koroškem. Krščanska kulturna zveza v sodelovanju s Slovensko prosvetno zvezo že 50 let podpira gledališko dejavnost slovenskih kulturnih društev na avstrijskem Koroškem. Tribuna bo letos potekala na treh prizoriščih v Celovcu in bo prinesla enajst predstav za vse starostne skupine. 26. februarja pa bo tudi večerna predstava, kjer bo gledališka skupina Teatr Srce iz Dobrle vasi s komedijo A.T. Linharta Matiček se ženi poskrbela za razvedrilo in smeh. 

O Slovencih v Braziliji - njihovem priseljevanju in sledeh, ki so jih pustili, še posebej o pomembni vlogi duhovnikov - smo govorili tokrat. To je bila tema nagrajene doktorske naloge Neže Hlebanja, ki deluje na Inštitutu za narodnostna vprašanja, ki letos obeležuje 100-letnico delovanja. Izbrana poglavja so nedavno izšla v knjižni obliki. Zakaj se je lotila tega področja, kako je potekalo raziskovanje, kaj jo je presenetilo in navdušilo, nam je avtorica povedala v pogovoru pred radijskim mikrofonom.  

Revija Primorska poje bo letos spet združevala slovenske pevce s petintridesetimi koncerti po Sloveniji, v zamejstvu in na Hrvaškem, poroča tednik Novi glas. Na 56. izvedbo ene največjih manifestacij slovenske ljubiteljske kulture se je letos prijavilo 210 zborov, zapelo bo skoraj 4000 pevk in pevcev. Prvi koncert bo nocoj v Vili Vipolže, koncertni niz se bo nadaljeval v soboto v Biljah in v nedeljo v Braniku. Letošnja revija je posvečena slikarju Tonetu Kralju, dirigentoma Marku Munihu in Hilariju Lavrenčiču ter 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Ob priložnosti Evropske prestolnice kulture bosta koncerta tudi na Trgu Evrope in v cerkvi Višarske Matere Božje, kjer je poslikave ustvaril Tone Kralj. Revijo Primorska poje prirejajo JSKD s primorskimi območnimi izpostavami ter Zveza pevskih zborov Primorske, Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji, Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice in Zveza cerkvenih pevskih zborov iz Trsta.

Pust ima v Benečiji in Reziji velik pomen. Posebne običaje in pustne like so razvili v nekaterih gorskih vaseh: Črni vrh, Marseu, Ronac, Matajur, Srednje, Prosnid in Černeja. Nekateri si prizadevajo, da bi jih vpisali med Unescovo kulturno dediščino. Letošnji pustni sprevod bo že to nedeljo v Špetru. Kot piše petnajstdnevnik Dom, bo potekal po glavni cesti, začel pa se bo pri šolskem centru. Že v dopoldanskem času bo potekala konferenca o tradicionalnih pustnih običajih. Veselo pustovanje se bo začelo že jutri s srečanjem pod velikim šotorom pri šolskem centru, v soboto pa bo tam potekal tudi ples. Pustne povorke s prikazom beneških običajev bodo potekale tudi v Roncu 1. marca in v Črnem vrhu v nedeljo, 2. marca.

Rojaki iz Clevelanda bodo na nocojšnji seji upravnega odbora Slovenskega kulturnega vrta, ki bo potekala v Slovenski sobi župnije Marije Vnebovzete, načrtovali letošnja dela in aktivnosti. Znamenitost mesta Cleveland v Ohiu so tudi t.i. kulturni vrtovi. Več kot 30 namensko oblikovanih vrtov leži vzdolž vzhodnega bulevarja in predstavlja narodnosti, ki živijo v mestu. V njih so upodobljeni pesniki, filozofi, mirovniki, skladatelji, znanstveniki in drugi iz različnih dežel sveta. Slovenski vrt je eden najstarejših. Ustanovljen je bil leta 1930 kot Jugoslovanski vrt. Z osamosvojitvijo Slovenije leta 1991 je bil vrt zaupan slovenski skupnosti. Zdaj je obraz Slovenije tako prebivalcem kot obiskovalcem Clevelanda. V njem so med drugim kipi Simona Gregorčiča, Ivana Cankarja, Ivana Zormana in Friderika Barage.

V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bo jutri koncert uglasbenih pesmi Ljubke Šorli. Poezijo je v bogati dediščini pesnice in učiteljice, soproge v času fašizma preganjanega Lojzeta Bratuža, za to priložnost izbral David Bandelj, uglasbil pa Patrick Quaggiato. Krstne izvedbe uglasbenih pesmi na teme narave, čustev in razmišljanj o svetu bodo izvajali protagonisti z obeh strani meje - več kot 200 pevcev otroških in mladinskih pevskih zborov, ki jih bo spremljala 17-članska instrumentalna zasedba. Koncert, ki je del uradnega programa letošnje Evropske prestolnice kulture, bo potekal prav na 115. obletnico rojstva Ljubke Šorli, je povedala predsednica Kulturnega centra Lojze Bratuž Franka Žgavec. Koncert sodi v okvir projekta Ljubkina pot, ki je čezmejna literarna pot poezije in enakopravnosti. 

Kje bomo koroški Slovenke in Slovenci leta 2034? Odgovor na to vprašanje danes iščejo v Katoliškem domu prosvete Sodalitas v Tinjah na avstrijskem Koroškem. Lani so za predstavnike političnih, kulturnih, mladinskih, športnih in drugih organizacij koroških Slovenk in Slovencev in za vse, ki jim je prihodnost narodne skupnosti pri srcu, izvedli prvo delavnico na to temo. Ker je bila izredno uspešna in se je izkazala velika potreba po nadaljevanju, so tudi danes medse povabili Aleksandra Doujaka, ki že 30 let svetuje korporacijam in družinskim podjetjem ter je avtor številnih publikacij. Obravnavali so pomembna vprašanja povezana z zgodovino, identiteto in samoorganizacijo ter iskali odgovore, ki bodo koristni za prihodnost. Naglašeno je bilo, da je govoriti pomembno, še bolj pa, da se govorjeno udejanji. 

Komisija državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je na svoji trinajsti seji, ki je potekala pred slovenskim kulturnim praznikom, obravnavala vlogo sedmih krovnih zvez slovenskih kulturnih društev iz sosednjih držav pri sooblikovanju skupnega slovenskega kulturnega prostora. Zbrali smo tudi nekaj odmevov na praznovanje Prešernovega dne. 

Ob slovenskem kulturnem prazniku Prešernovem dnevu je veleposlaništvo naše države v Bratislavi skupaj z Slovaškim narodnim muzejem, inštitutom za keramiko V-oglje in umetnikoma moderne keramike Barbo Štembergar Zupan in Niko Zupanom, lektoratom slovenskega jezika in Združenjem Slo Slo, pripravilo razstavo moderne slovenske keramike, odprtje, ki je bilo ta torek, so spremljale recitacije Prešernovih pesmi v sedmih jezikih na ulici dr. Franceta Prešerna sredi Bratislave. Slovesnosti so se udeležili minister za finance Ladislav Kamenicky, generalni direktor muzeja dr. Anton Bittner, veleposlanik Slovenije dr. Stanislav Raščan, nov veleposlanik Slovaške v Sloveniji Peter Bak, diplomatski zbor in Slovenci iz Slovaške ter prijatelji Slovenije iz Slovaške.

Osrednja proslava Slovencev v Italiji ob Prešernovem dnevu bo to nedeljo v Kulturnem domu v Gorici. Krovni organizaciji  sta izvedbo programa zaupali Zvezi slovenske katoliške prosvete. Proslava je poimenovana Mestoma. Mesto, ki s slovenskim in italijanskim pljučnim krilom diha čez mejo, s prodornostjo mislecev, ki te kraje naseljujejo že dolgo, in mladih rodov, ki bi to območje radi napolnili s svežim zrakom novih idej in želja za soustvarjanje boljše skupne prihodnosti, so poudarili na novinarski konferenci. Številni mladi umetniki bodo nastopili pod vodstvom scenografke in režiserke Jasmin Kovic, avtorska besedila so napisali Jernej Šček, David Bandelj, Danijel Devetak, Igor Devetak in Alex Kama Devetak. Glavni govornik bo Martin Lissiach iz Zveze slovenskih kulturnih društev. Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza bosta podelili tudi priznanja osebnostim, ki so se s svojimi projekti in pobudami najbolj odlikovale na kulturnem področju med Slovenci v Italiji. 

Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu je objavil javni poziv za sodelovanje na Dobrodošli doma 2025. Ta tradicionalna prireditev bo tokrat potekala v sklopu Evropske prestolnice kulture, ki je v obeh Goricah. Dogodek bo po navedbah urada nadgrajen in razširjen, osrednji del bo v soboto, 21. junija, z nastopi umetniških in kulturnih skupin ter posameznikov iz zamejstva in sveta. Točka ne sme biti daljša od deset minut. Sodelujejo lahko posamezniki, skupine, slovenska društva in organizacije iz zamejstva in tujine, ki delujejo na področju povezovanja Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja. Prispele ponudbe bo ocenila posebna komisija in presojala glede na umetniško kakovost zasedbe, enakovredno zastopanost kulturno-umetniških in geografskih področij, nastop bo moral biti tudi skladen s programskimi usmeritvami režiserja. Rok za prijavo je 28. februar.

V Slovenskem kulturnem domu v Špetru v Beneški Sloveniji znova poteka niz koncertov Ob nedeljah glasba. Tretjo sezono pripravlja Glasbena matica v sodelovanju z Inštitutom za slovensko kulturo. Z osveženim konceptom želijo glasbo še bolj približati mladim, jih navdušiti nad umetnostjo ter jim ponuditi prostor za odkrivanje in razumevanje glasbene ustvarjalnosti. Na koncertih nastopajo učenci šole, ki občinstvo peljejo skozi pester program glasbenih mojstrovin. Vsak koncert ponuja bogat in raznolik program, s poudarkom na klasični glasbeni literaturi. Posebnost koncertne sezone Ob nedeljah glasba je možnost pogovora z nastopajočimi. Po vsakem koncertu bo občinstvo povabljeno k odprtemu dialogu z mladimi glasbeniki. Ta petek pa bo v Slovenskem kulturnem domu v Špetru potekala krstna predstavitev pesniške zbirke Anite Bergnach V Tvojem ognju žarim, ki je izšla pri založbi Ognjišče. Sodelovali bodo pisci spremnih besedil: p. Pavel Cocco, urednica Erika Jazbar in slikar David Faganel. Predstavitev organizirata zal

Prireditvam ob slovenskem kulturnem prazniku se pridružujejo tudi rojaki v Clevelandu. V dvorani slovenske župnije svetega Vida bo jutri Slovenski kulturni večer, ki ga pripravlja generalna konzulka Suzana Češarek. Na prireditvi se bodo poleg Prešerna spomnili tudi slovenskih pesnikov in pisateljev, ki so živeli in ustvarjali v ZDA, med drugim priseljenca v Cleveland po drugi svetovni vojni Karla Mauserja ter pesnika, glasbenika in prevajalca Ivana Zormana. Nastopila bosta lektor slovenskega jezika Luka Zibelnik, ki poučuje na clevelandski državni univerzi in na Lakeland Community College in Mojca Slak. Zdaj pa še v Trst. Slovenska prosveta v sodelovanju z Društvom slovenskih izobražencev po zamisli in v izvedbi društva MOSP pripravlja skupno Prešernovo proslavo z naslovom Z besedo na dan, ki bo nocoj v Peterlinovi dvorani v Trstu. Sodelujejo vokalna skupina Anakrousis, Radijski oder in recitatorji. Slavnostna govornica bo logopedinja Anika Tosolini. 

Slovenski kulturni praznik obeležujejo tudi v zamejstvu in po svetu. Na prireditvi v Tinjah na avstrijskem Koroškem je bila slavnostna govornica koncertna in operna pevka Bernarda Fink-Inzko. Njen govor je imel naslov: Slovenka doma in po svetu [6:20]. Slišali ste lahko še, kako bo letos z gledališkim srečanjem Tribuna in s pevsko prireditvijo Koroška poje. Več sta nam povedala referenta Krščanske kulturne zveze Milan Piko [29;08] in Kristina Kragelj [35:52]. 

Osrednji letošnji dogodek Slovencev v Italiji ob Prešernovem dnevu bo jutrišnja otvoritvena slovesnost Evropske prestolnice kulture v obeh Goricah, na kateri bo na petih glavnih prizoriščih sodelovalo več kot 2000 nastopajočih z obeh strani meje. Na Madžarskem proslavo pripravljajo nocoj v gledališki dvorani v Monoštru. Prirejata jo Zveza Slovencev na Madžarskem in Državna slovenska samouprava. Po navedbah Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu prireditev nosi naslov Iz sveta porabskih pravljic. Temeljna gradnika trdoživega duha slovenskega človeka sta od nekdaj bila jezik in kultura. Oba koreninita v starodavnem ljudskem izročilu, med drugim pravljičnem. Na Hrvaškem bodo Prešernov dan obeležili jutri v Hrvaškem kulturnem domu na Sušaku z gostovanjem Šentjakobskega gledališča Ljubljana, ki bo odigralo predstavo Dr. Moliere v režiji Milana Goloba.